-
1 standard
['stændəd] 1. noun1) (something used as a basis of measurement: The kilogram is the international standard of weight.) mera2) (a basis for judging quality, or a level of excellence aimed at, required or achieved: You can't judge an amateur artist's work by the same standards as you would judge that of a trained artist; high standards of behaviour; His performance did not reach the required standard.) merilo3) (a flag or carved figure etc fixed to a pole and carried eg at the front of an army going into battle.) prapor2. adjective((accepted as) normal or usual; The Post Office likes the public to use a standard size of envelope.) običajen, standardiziran- standardise
- standardization
- standardisation
- standard-bearer
- be up to / below standard
- standard of living* * *I [staendəd]1.nounstandard; norma, pravilo, merilo; enotna (uzakonjena, običajna) mera ali teža; vzorec, vzor, splošno veljaven tip; smernica; (minimalne) zahteve; denarna podlaga; veljava; nivó; (šolski) razred, stopnja; vrsta blaga določene, stalne kvaliteteto set a high standard figuratively veliko zahtevati;2.adjectivenormalen, standarden; zgleden, klasičenII [staendəd]1.nounstandarta, prapor (zlasti konjenice); polkovna zastava; ozka, trikotna zastavica; žival v grbu; simbol; pokončen steber, podstavek, stojalo; jambor; drevešček, drevoto raise the standard of liberty figuratively dvigniti zastavo svobode;2.adjectivestoječ, pokončen; ki ima pokončno steblo ali deblo, visokoraselstandard rose — (visok) rožni grm (vrtna roža, vrtnica)
См. также в других словарях:
izobrázba — e ž (ȃ) 1. kar se pridobi z izobraževanjem: imeti pomanjkljivo izobrazbo; pridobivati si izobrazbo s šolanjem in branjem / manjka mu glasbena, jezikovna izobrazba; humanistična izobrazba ki obsega področje kulture in umetnosti; klasična… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bakalavreát — a m (ȃ) nekdaj najnižja stopnja akademske izobrazbe: doseči filozofski bakalavreat ♦ šol. bakalavreat v nekaterih deželah zrelostni izpit … Slovar slovenskega knjižnega jezika
licenciát — a m (ȃ) nekdaj stopnja akademske izobrazbe, višja od bakalavreata: doseči filozofski licenciat // naslov človeka s tako izobrazbo: biti licenciat zdravilstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stopínja — e ž (í) 1. odtis, sled noge na podlagi: pobrisati stopinje na parketu; za seboj je puščal velike stopinje; hodil je po očetovih stopinjah v snegu; človeške, živalske stopinje; stopinje v travi // dotik noge na podlago pri hoji: tla so se pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
